AKTUALNO & NAPOVEDNIK
NEW

>>>

----------------------------
ARCHIVE / ARHIV
----------------------------

 

 

MULTIPLE

"WENN IHR ALLE MEINE MULTIPLES HABT , DANN HABT IHR MICH GANZ."
Joseph Beuys

Multiple je izraz ,ki se pojavi v dvajsetih letih prejsnjega stoletja in zajema vecplastnost materiala v delih avangardnih umetnikov. Pionir multiple umetnosti je Marcel Duchamp ,
ki z READY-MADE Objekti postavi temelj MULTIPLE izrazu.
Kasneje se ideja multiple pojavi se v delih DADAISTOV , SUREALISTOV , FLUXUSA , POPARTA in nenazadnje tudi pri PREMODERNISTIH.
V seriji slik z naslovom Multiple premodernez Oliver Marceta v ospredje postavi vecplastnost idej ter tehniko prilagodi ideji. 14 platen formata 150x125 cm se na metaforicen nacin poigrava z COEXISTENCO ljudi in zivali. Vecplastna – Multiple uprizoritev podeli zivalim ljudske in ljudem zivalske lastnosti .Na ta nacin se avtor na mojsterski nacin poigrava z obliko ,barvo in linio ter ustvari ilustrativno MULTIPLECOEXSISTENCO. Pri opusu multiple je treba se dodati ,da serijo tvorijo posamezne slike ,ki so zakljuceni del celote in niso odvisne druga od druge , kar pomeni ,da je vsaka posamicna slika celota zase in multilpicira sebe v smislu serije. Tako lahko razumemo tudi produkcijo v seriji posameznih vecplastnih zakljucenih celot.
Multiple serio dopolnjujejo tudi izbrani objekti nastali v preteklih desetih letih. Uporabni objekti , ki so bili v dnevni rabi dobijo s posegom avtorja novo razseznost in obdrzijo staro podobo.

"MULTIPLE JE METAFORA IDEJ NA OSNOVI MATERIALA IN FORME."
Oliver Marceta

*

Coexist

20 risb iz ciklusa "Coexist" tvorijo tisto lirično jedro v razstavnem prispevku Jacka Bauerja. Fiktivna pripoved na metaforičen način opisuje svet v katerem bi lahko vsak protagonist zgodovine od strani do strani menjal svojo vlogo. Tudi vsebina posamezne risbe naj bi iz strani opazovalne hipoteze bila gledana kot zamenljiva. Dela morajo biti gledana iz perspektive ultimativno relativistične zavesti. Držati se pogleda in mišljenja iz navade bi morali opustiti, da bi v pripovedi lahko nastala premična, subjektivna resničnost.

33 betonskih odlitkov oz. izlivov kozarcev za pivo, takih kot iz stalnega lokala Jacka Bauerja, reprezentirajo igro, katero lahko vidimo kot dopolnitev grafične serije "Coexist " . Je zelo spontano, iz zato ponujajočih pivskih oblik izmišljena igra, katero je Bauer po določenih pravilih z obstoječimi figurami igral samo enkrat in rezultat na tak način zamrznil v to objektno skupino. Igrana skulptura, katere pravila so spet imela vsebino, da se eno z drugim nadomesti da je lahko to kar je. Naslov je: "Veliko naročilo" ("Große Bestellung")

Naslov "Rocchetta ", italijanska beseda za vreteno iz katere je nastala izpeljanka raketa, nosi ca. 4 metre dolg aluminijasti objekt. Eno od štirih si podobnih objektov, katerih prvi "Hitro majhno mumijsko vozilo" ("Der Mumienflitzer" ) (kozmično konfliktno vozilo) je bil izdelan za razstavo o vozniku Formule 1, Jochenu Rindtu. Iz strelovoda izdelano peklensko vozilo združuje pilota, vozilo in mumijo.

"Rocchetta" je več kot Discovery, ki se sama odkrije. Fantastično gledano je to Cyborg, ki uteleša njegovo energijo in je izvit iz njegovih spoznanj. Pletež ne hiti, temveč bolj diha... podoben je gibanju hobotnice... iz tega nastane vpogled.

"Moleči vrč" (der "Betende Krug" ) in "Flavta" (die "Flöte"): dva objekta, ki izvirata iz slovenske kmetije umetnika. Najdbe iz preteklosti kmečke hiše modificirajo in povzdignejo, da bi več pripovedovale kot so do sedaj.

Jack Bauer

 


MULTIKULTIvatorski zaključek PREMODERNEGA SIMPOZIJA v HLEVZEJU v Spodnjem Hotiču blizu geocentra Slovenije v petek, 5. decembra ob 18. uri.

več o dogodku, foto, video....
http://www.ddr.si/multikulti_premoderno.htm

Zamisel o prireditvi je zrasla na zelniku Tomaža Dernovška - Vinčija, direktorja MUZEJA PREMODERNE UMETNOSTI, ki je bil oplet in zalit z domislicami Damijana Kracine in Janija Pirnata, članov DRUŠTVA ZA DOMAČE RAZISKAVE. Prireditev z lepo kmečko zimsko idilo ob odprtem kaminu, podkurjenim z drvmi, ki sta jih umetnika v sodelovanju s kurjatorjem pripravila za video z naslovom DRVA GREJEJO 9X.
Dramatično dogajanje je v večnost upodobil Vinči in na veliko platno odslikal trojni portret z naslovom NESREČA PRI DELU.

Vzdušje so dopolnila video izvajanja Kracine in ansambel Orson z gosti.
foto: http://marko.fotek.org/v/music/orsons

Prisotni bodo ob galetkah in moštu lahko do jutra komentirali in kritizirali prikazano in to ob zvokih žive muzike.

Sprostimo se


Gregor Nemec
Razstava slik podaljšana do
5. septembra 2007!

Podaljšanje izjemne razstave slik protagonista premodernega gibanja Gregorja Nemca zaradi velikega nezanimanja do 5. septembra 2007.

V muzeju je v prijetni atmosferi nekdanjega hleva na ogled tudi stalna zbirka premodernih artefaktov.

Vabljeni!


Gregor Nemec
Slikar Gregor Nemec je rojen Ljubljančan, sedaj pa živi v vasi Robije pri Komnu. Je član premodernega gibanja.

Gregor Nemec slika platna večjega formata, ki gledalca s svojo ostrostjo, tako na motivno-idejni ravni kot s svojimi barvnimi ploskvami in oblikami, povsem očarajo. Lahko bi rekli, da gre za ekspresionistični stil, ki še po stoletju ni izgubil svoje prvinskosti in povednosti. Že sam izraz ekspresionizem predstavlja protest zoper tehnološko civilizacijo meščanske družbe, Nemec pa je s svojimi podobami še poglobil to kritično os.

Hkrati Nemec s svojim dovršenim slikarskim delom izpostavlja slikarsko veščino kot metier, kar je danes v sodobni vizualni umetnosti že zelo redka vrednost. Nemec se v svojem delu ne zateka k hitrim in pogosto cenenim umetniškim rešitvam sodobnih tehnologij in novih medijev. Še vedno prisega na stare slikarske tehnike, čopič in barve.

Motivno in idejno so Nemčeva dela zapisana tako prizorom iz vsakodnevnega življenja umetnika in njegovih bližnjih kot čisti abstrakciji.

Številna dela, ki bodo prikazana na razstavi, kažejo tudi na izjemno plodovitega umetnika.

Z Nemčevo razstavo želi Muzej premoderne umetnosti opozoriti na tega "spregledanega" premodernega slikarja.

Produkcija: KUD Muzej premoderne umetnosti
Partner: Zavod SCCA-Ljubljana
Projekt so podprli: JSKD Litija, Solos, d. o. o.

Kontakt:
Tomaz Dernovšek - Vinči (031 570 052)
Naslov: KUD Muze premoderne umetnosti, Spodnji Hotič 19, 1270 Litija

Muzej je odprt vsako sredo, soboto in nedeljo od 10. do 18. ure. Ogled za organizirane skupine po dogovoru (Vinči: 031 570 052).


Premoderni vikend

Multimedijska prireditev
25.-27. maj 2007


Muzej premoderne umetnosti vabi od petka, 25. maja do nedelje, 27. maja na Premoderni vikend.

Program:
- Gregor Nemec, razstava slik in Stalna zbirka Muzeja premoderne umetnosti
Gregor Nemec slika platna večjega formata, ki gledalca s svojo ostrostjo na motivno-idejni ravni in z barvnimi ploskvami in oblikami povsem očarajo. Motivno in idejno so Nemčeva dela zapisana prizorom iz vsakodnevnega življenja umetnika in njegovih bližnjih ter čisti abstrakciji.
Ogled depojske zbirka premodernih artefaktov v prijetni atmosferi nekdanjega hleva.
Petek, 25.-nedelja, 27. maj, od 10. do 20. ure

- Pri stricu Idrizu, filmska projekcija
Zmagovalec občinstva drugega festivala Kino Otok, bošnjaški film Pri stricu Idrizu režiserja Pjera Žalice.
Petek, 25. maj, ob 18. uri

- Kvazi cirkus & Mama Galama, koncert
Mlada inštrumentalno-vokalna zasedba iz Zagorja ob Savi. Glavno in edino vodilo kolektiva s pestro glasbeno zgodovino je ustvarjanje kvalitetne galame, ki so jo sami poimenovali kar turbodžez.
Petek, 25. maj, ob 20. uri

- Premoderna likovna delavnica
Premoderna umetnost za obiskovalce. Mentor: Tomaž Dernovšek - Vinči.
Sobota, 26. maj, od 10. do 20. ure

- Dan odprtih vrat & Premoderna likovna delavnica
Celodnevno premoderno dogajanje za obiskovalce muzeja, predstavitev izdelkov, nastalih na delavnici.
Nedelja, 27. maj, od 10. do 20. ure

Vabljeni!

Produkcija: KUD Muzej premoderne umetnosti
Partnerji: MC Litija, Art klub Litija, Zavod SCCA-Ljubljana

Kontakt:
Tomaz Dernovšek - Vinči (031 570 052)
Naslov: KUD Muze premoderne umetnosti,
Spodnji Hotič 19, 1270 Litija

Muzej je odprt vsako sredo, soboto in nedeljo
od 10. do 18. ure.
Ogled za organizirane skupine po dogovoru
(Vinči: 031 570 052).





Gregor Nemec
Razstava slik
21. april-21. julij 2007

 

Zlatko Kaučič: Pav
Zvočni projekt
21. april, ob 19. uri

 

Muzej premoderne umetnosti,
Spodnji Hotič 19, Litija

Vseslovenski dan kulture, 8. februar, je Muzej premoderne umetnosti obeležil s svečano zatvoritvijo, zdaj pa svoja vrata spet odpira s povabilom na otvoritev razstave slik Gregorja Nemca in zvočni projekt Pav Zlatka Kaučiča.

Otvoritev razstave s koncertom bo 21. aprila 2007, ob 19. uri.

Razstava Gregorja Nemca bo na ogled od 21. aprila do 21. julija 2007.

Vabljeni!

 

Gregor Nemec
Slikar Gregor Nemec je rojen Ljubljančan, sedaj pa živi v vasi Robije pri Komnu. Je član premodernega gibanja.

Gregor Nemec slika platna večjega formata, ki gledalca s svojo ostrostjo, tako na motivno-idejni ravni kot s svojimi barvnimi ploskvami in oblikami, povsem očarajo. Lahko bi rekli, da gre za ekspresionistični stil, ki še po stoletju ni izgubil svoje prvinskosti in povednosti. Že sam izraz ekspresionizem predstavlja protest zoper tehnološko civilizacijo meščanske družbe, Nemec pa je s svojimi podobami še poglobil to kritično os.

Hkrati Nemec s svojim dovršenim slikarskim delom izpostavlja slikarsko veščino kot metier, kar je danes v sodobni vizualni umetnosti že zelo redka vrednost. Nemec se v svojem delu ne zateka k hitrim in pogosto cenenim umetniškim rešitvam sodobnih tehnologij in novih medijev. Še vedno prisega na stare slikarske tehnike, čopič in barve.

Motivno in idejno so Nemčeva dela zapisana tako prizorom iz vsakodnevnega življenja umetnika in njegovih bližnjih kot čisti abstrakciji.

Številna dela, ki bodo prikazana na razstavi, kažejo tudi na izjemno plodovitega umetnika.

Z Nemčevo razstavo želi Muzej premoderne umetnosti opozoriti na tega "spregledanega" premodernega slikarja.

Zlatko Kaučič
Kreativni glasbenik, tolkalec, učitelj glasbe in Bric Zlatko Kaučič, ki se je po dvajsetih letih glasbenega ustvarjanja na tujih odrih, italijanskih, španskih, nizozemskih, portugalskih, ameriških in še drugih, vrnil v Slovenijo, ostaja zvest svojemu prvotnemu vzgibu: glasbo ustvarja, ker z njo "ubesedi" svoja čustva, svoj notranji svet, svoj odnos do življenja, okolja, pojavov in ljudi.
(Lea Kalc Furlanič)

Zlatko Kaučič je s Pavom končno naredil tisto, kar ga ves čas krasi in kar vedno ponudi na koncertih v skupini, a ji je tam tudi podrejen, namreč razkazuje izjemen spekter zvenskih in kombinatoričnih zmožnosti tolkal, zvenečih teles, četudi gre za doma narejene zvočne igračke, lonce, ponve, otroške igrače. Bobnarjeva zunajglasbena referenca je "barvno razkošje pavovega repa".
Solističen tolkalski nastop je kakopak nadvse vizualno atraktiven, saj kar vabi k ocenjevanju in iskanju zvočnih virov, ki jim pri poslušanju plošče težko pripnemo konkretno zvočilo. In na trenutke zvenske intereference zares zbujajo občutek čarovništva. Tudi ko Kaučiča gledamo, občutek ne jenja.
(Ičo Vidmar)

Produkcija: KUD Muzej premoderne umetnosti
Partner: Zavod SCCA-Ljubljana
Projekt so podprli: JSKD Litija, Solos, d. o. o.

Kontakt:
Tomaz Dernovšek - Vinči (031 570 052)
Naslov: KUD Muze premoderne umetnosti, Spodnji Hotič 19, 1270 Litija

Muzej je odprt vsako sredo, soboto in nedeljo od 10. do 18. ure. Ogled za organizirane skupine po dogovoru (Vinči: 031 570 052).



DAN ZAPRTIH VRAT
Muzejski večmedijski dogodek in predstavitev stalne zbirke
Zatvoritev v četrtek, 8. februarja, ob 17. ure dalje

Muzej premoderne umetnosti do 1. aprila 2007
začasno zapira svoja vrata!


Muzej premoderne umetnosti vabi na svečano zatvoritev, ki se bo zgodila na vseslovenski dan kulture.

Na ta svečani dan bo "na svitlo dana" zaprašena depojska zbirka premodernih artefaktov, v prijetni atmosferi nekdanjega hleva pa bo potekala živahna svetovno-nazorska razprava o tem, ali je bolj pomembno imeti kulturni praznik ali kulturo.

Vabljeni!

Kratka in jedrnata zgodovina Muzeja premoderne umetnosti

Premoderno gibanje
Leta 1998 eminentna galerija v Ljubljani avtorju Oliverju Marčeti vrne dela z utemeljitvijo, da so premoderna. Rodi se ideja o Muzeju premoderne umetnosti, njegovi člani premodernisti pa so danes: Boštjan Franc Avguštin, Filip Gregorowicz, Vladimir Leben, Oliver Marčeta, Gregor Mastnak, Gregor Nemec in Josip Rochus Pongrac. To ni umetniška skupina z manifestom, ampak gibanje.

Kdo so premodernisti?
Samooklicanim premodernim umetnikom je skupno to, da, preprosto povedano, "nikamor ne pašejo" in ne pristajajo na "predalčkanje". Ker jih "mašinerija" še ni dobila v roke, lahko neobremenjeno črpajo iz najrazličnejših likovno-izraznih smeri.

Muzej premoderne umetnosti
Tomaž Drnovšek - Vinči v Spodnjem Hotiču pri Litiji leta 2002 odpre Muzej premoderne umetnosti. Muzej je lociran v samem GEOSS-u Slovenije, v vasi Spodnji Hotič pri Litiji. Ustanovljen je bil z namenom raziskovanja novih dimenzij v umetnosti, s poudarkom na premoderni. Premoderniste zanima predvsem odkrivanje mejnih točk gledalčeve tolerantnosti pri pogledu na premoderno delo. Muzej je financiran izključno iz privatnega kapitala (ljudi, ki v njem vidijo svoj interes), zato je strah davkoplačevalcev, da bodo podpirali še eno leglo razvrata, neupravičen.

Muzej je do danes pripravil sedem razstav:
2004
- Muzej premoderne umetnosti, otvoritev muzeja
- Sopotniki premodernih

2005
- Marko Jakše: Premoderni tepihi
- Nova postavitev

2006
- Ervin Potočnik
- Upor diletantov
- Boštjan F. Avguštin

Premodernisti "on tour"
2001: Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto, Ljubljana: Muzej premoderne umetnosti predstavlja zbirko prezrtih del sedmih genijev
2002: KUD France Prešeren, Ljubljana: Muzej premoderne umetnosti predstavlja slikarski nogometni spektakel.
2002: Masc Foundation/39 Dada, Dunaj: Muzej premoderne umetnosti

Premoderniste "hvalijo"
"Poseben pomen v današnjem polju slikarstva se imenuje Muzej premoderne umetnosti. Mednarodna skupina slikarjev je v banalnem izreku predstavnika ene od inštitucij umetnosti našla razlog za samodefinicijo lastne umetniške smeri - premoderne umetnosti. Bolj kakor njihove slike, mešanica raznih smeri zgodovine umetnosti, motivov in form, se zdi zanimiva njihova pozicija. Sami so ustvarjalci slik, galeristi in kustosi, leta 2002 pa v vasi Spodnji Hotič pri Litiji ustanovijo celo muzej v bivšem kmečkem gospodarskem poslopju. Zavestno obstajajo na obrobju institucij umetnosti in banalno humorno izjavljajo: "Premoderna je osmislila umetnike brez vsajenega grebatorskega programa in brez elitističnih ambicij." S svojo namerno populistično in površno gesto sliko vračajo v območje igre in umetnost vodijo v drugo skrajnost, daleč proč od modernističnega elitizma."
(Petja Grafenauer Krnc: Slika!? V: Teritoriji, identitete mreže, slovenska umetnost 1995-2005, Moderna galerija, 2005.)


 


Razstava slik: Muzej Premoderne Umetnosti, sp Hotič 19 pri Litiji
Otvoritev: 25.11.2006 ob 19h.

Boštjan F. Avguštin "SLIKE"

Z razstavo B.F.Avguština (1969. Alu 1990-94) se Muzej Premoderne
Umetnosti drzno in brezkompromisno izogne popističnemu toku, ki
oholo omejuje sodobno umetnost.
Pred nami se razprostira več kot sto Avguštinovih del,
nastalih v zadnjem letu.
"SLIKE" (olja na platnu) nam omogočajo, da stopamo v svet skozi
niše, ki se tekom stoletij kažejo kot usedline umetnosti;
niše, na katere korozija časa in prostora nima vpliva.

Vljudno vabljeni.


Muzej premoderne umetnosti vabi na ogled razstave:
UPOR DILETANTOV
Muzej Premoderne umetnosti
Spodnji Hotič pri Litiji
15. septembera ob 19h

V Muzej premoderne umetnosti smo tokrat v goste povabili skupino dvajsetih ljubiteljskih slikarjev, ki so bili izbrani na razpisu, objavljenemu na uradni spletni strani premoderne www.premoderno.com
Ti se bodo s svojimi deli predstavili na skupinski razstavi "Upor diletantov".

Dogajanje ob otvoritvi bo popestrila glasbena skupina "UL-URU", ki na svojih zvočnih potovanjih na svojevrsten na in prepleta pradavne zvoke avstralskih didjiridujev z izivirnimi glasbili slovenske ljudske kulture.
V zgornjih prostorih muzeja, kjer se nahaja zaprašena depojska zbirka premodernih artefaktov, bo ob domačem jabolčnem moštu in v prijetni atmosferi nekdanjega hleva potekala živahna svetovno-nazorska
razprava med diletanti in premoderneži.

Na otovritvi bodo prikazani tudi dokumentarni filmi iz kratke in jedrnate zgodovine premodernega muzeja.

Razstava bo odprta do 15. oktobra 2006.

Avanti Diletanti!

Muzej sprejema obiskovalce ob sredah, sobotah in
nedeljah od 10. do 18. ure.
031 570-052



RAZSTAVA KIPOV V MUZEJU PREMODERNE UMETNOSTI
ERVIN POTOČNIK

Otvoritev razstave s projekcijo kratkega filma "Šoštanj-Žalec"
Sobota 20.maj 2006
ob 19.uri
Glasbeni gost večera bo
ELECTRIC FISH



MUZEJ PREMODERNE UMETNOSTI
organizira
UPOR DILETANTOV

Prva vseslovenska platforma
za dilentantizem!!!

"Upor diletantov" je izključno slikarska razstava! Tematske omejitve ni!

Na razpis se lahko prijavijo vsi ljubiteljski -hobby slikarji in slikarke. Prijava mora poleg prijavnice vsebovati fotografijo "diletantskega dela ".Na Razpis se lahko prijavi vsakdo samo z enim delom. Dela po veličini in tehniki nimajo omejitve. Poslana dela bo komisija v sestavi : Andrej Janza in Tomaž Drnovšek -VINČI / Kurator razstave: Oliver Marčeta pregledala in izbrane Diletante-ke o morebitnem sodelovanju na razstavi do koneca junija obvestila .
Prijavnico za razpis dobite na (prijavnica) ali olivermarceta@hotmail.com

Razstavni termin: UPOR DILETANTOV 15.09.-20.10 2006

Razpisno prijavnico s fotografijo dela je treba poslati do 30.04.2006 !

na naslov:
Muzej Premoderne Umetnosti
Za Upor Diletantov
Spodnji Hotič 19
1270 Litija

 



Marko Jakše: Premoderni tepihi
Muzej premoderne umetnosti

Sp. Hotič 19, 1270 Litija
2. julij - 20. avgust 2005
Otvoritev: sobota, 2. julij, ob 20. uri


Muzej premoderne umetnosti v Sp. Hotiču predstavlja razstavo slik Marka Jakšeta 'Premoderni Tepihi'. Otvoritev bo v soboto 2. julija ob 20. uri. Razstava bo odprta do 20. avgusta 2005.

Muzej premoderne umetnosti v Sp. Hotiču predstavlja razstavo slik Marka Jakšeta 'Premoderni Tepihi'. Otvoritev bo v soboto 2. julija ob 20. uri. Razstava bo odprta do 20. avgusta 2005.

Marko Jakše se tokrat predstavlja z najnovejšimi deli, hkrati pa zaključuje dolgoletni slikarski opus drame o Marjetici. Premoderni Muzej z veseljem gosti priznanega odličnega sodobnega umetnika. 'Štala', predelana v razstavni prostor, je slikarju izziv v odnosu do slike. V ta namen bo stene premazal z glino in jih prilagodil zgodbam svojih
slik. Kravje mukanje bo tokrat nadomestila elektronska glasba v izvedbi DJ-a. Marko Jakše želi s to razstavo sodelovati pri uveljavitvi muzeja, hkrati pa je v likovnem dialogu s premodernimi umetniki.

Njih narava je klasični slikarski izraz genialnosti, humornosti in banalnosti, ki jo slikajo na karton, platno, Jakše pa tudi na zavržene tepihe. Skupno jim je tudi okolje; kmetija, na kateri stoji Premoderni Muzej, je polna najrazličnejših živalic in rastlinic od kmečkih
lastovic do marjetic.

Na otvoritvi bodo obiskovalci deležni protokolarne promenade kmečkih konjev in Muzeju premoderne umetnosti zvestih Hotiskih pevcev. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.

Kontakt:
Tomaz Dernovšek-Vinči
031 570 052

Naslov:
KUD Muze premoderne umetnosti
Sp. Hotič 19, 1270 Litija

Muzej premoderne umetnosti ima odprta vrata za oglede v sredo, soboto in nedeljo od 10. do 20. ure.Zunaj tega urnika se lahko najavite na GSM: 031 570 052 (Vinči)


SOPOTNIKI PREMODERNIH
MUZEJ PREMODERNE UMETNOSTI
Otvoritev:

Sobota 23.10.2004 ob 16.00

Kontakt / Contact: Tomaž Drnovšek-Vinči tel: 031 570 052
Vljudno vabljeni! / Welcome!

 


SPOŠTOVANI

Po uspešnem vstopu v Evropo se Slovenija lahko veseli še enega pomembnega dogodka - otvoritve Muzeja premoderne umetnosti. Muzej je lociran v samem GEOSS-u Slovenije, v vasi Spodnji Hotič pri Litiji. Ustanovljen je bil z namenom raziskovanja novih dimenzij v umetnosti, s poudarkom na premoderni. Zanima nas predvsem odkrivanje mejnih točk gledalčeve tolerantnosti pri pogledu na premoderno delo.

Muzej je financiran izključno iz privatnega kapitala (ljudi, ki v njem vidijo svoj interes), zato je strah davkoplačevalcev, da bodo podpirali še eno leglo razvrata, neupravičen.

 

Muzej premoderne umetnosti je razdeljen na več oddelkov.

Afriški oddelek vodi Gregor Mastnak, ljubitelj maroške keramike. Diplomiral je na ALU v Ljubljani pri profesorju Emeriku Bernardu. Je dobitnik študentske Prešernove nagrade in avtor priljubljene risanke Bizgeci, ki je bila predvajana na letošnjem Berlinskem festivalu.

Sakralni oddelek je pod duhovnim okriljem Josipa Rochusa Pongraca iz Svete Marije pri čakovcu. Tudi Pongrac je diplomiral na ljubljanski ALU pri prof. Bernardu in je najbarvitejši predstavnik premoderne. Njegova dela bodo nekoč krasila vatikanske zidove, trenutno pa se preživlja s premoderno teorijo ter načrtuje pot v Indijo s Tomosakijem.

Morbidni oddelek vodi Filip Gregorowitz, po rodu iz Poljske. Diplomiral je na Angewante Kunst na Dunaju pri profesorju Adolfu Frohnerju. Je zmagovalec land rover rallya Warsawa - Kamčatka. Njegova dela spravljajo ljudi v obup.

Zabaviščni rajon nadzira Vladimir Leben, ki je tudi obiskoval ALU. Je najsijajnejši ter najtemeljitejši predstavnik premoderne, njegova dela pa so zelo iskana. Prejel je že več pohval od različnih ljudi. Je tudi avtor animiranega video spota Luknjasta barka.

Zahodni oddelek vodi dunajčan Oliver Marčeta, ki je obiskoval Angewante Kunst pri prof. C. L. Atterseeju, pred tem pa slikarsko šolo Save Sovreta v rodni Sloveniji. Marčeta je dobitnik zlate cannske palme za kratki film Jezus iz New Orleansa ter lastnik obsežne zbirke knjig o Piccassu.

Vzhodni oddelek dirigira Boštjan Plesničar, ki je magistriral pri prof. Lojzetu Logarju. Direktorju Plesničarju se je pravkar iztekel šestletni mandat vodenja muzeja. Svoje predvolilne obljube je v celoti izpolnil ter Muzej premoderne umetnosti pripeljal v Evropsko unijo, za kar mu nenehno čestitajo.

Muzej pa razpolaga tudi z depoji, ki jih vodi Tomaž Drnovšek - Vinči, slikarski samouk ter lastnik celotnega premodernega kompleksa.

Otvoritev muzeja bo potekala po strogo določenem protokolu. Ko boste prispeli v vas Sponji Hotič, vas bodo gasilci usmerili do parkirnega mesta, nato pazljivo prečkajte cesto ter se zberite na zelenici pred muzejem, odkoder boste lahko opazovali mimohod Litijskih konjenikov. Sledila bo svečana otvoritev z rezanjem traku, odprla se bodo vrata muzeja in razlegal se bo oglušujoč aplavz. Ko se bo le-ta polegel, boste lahko poslušali uvodni govor in nastop Hotiškega okteta. Nato bo na vrsti spontan ogled likovne razstave, ki bo sprožila živahno diskusijo in goreče kritike. Kot spremljavo boste v ozadju poslušali zvoke živali, ki jih je posnel tonski mojster Sašo Kalan. Prijetno utrujeni od vsega naštetega, se boste potem okrepčali z okusnim divjačinskim golažem, ki ga bodo posebno za to priložnost skuhali v znanem bloškem penzionu Slamar. Večerji bo sledila projekcija premodernih risank, video spotov in kratkih filmov. Za konec se boste lahko še malo pogreli ob ognju in strnili vtise iz tega razburljivega dne, nato pa se boste trezni odpeljali domov.

Za konec bi se radi zahvalili vsem, ki so omogočili odprtje Muzeja premoderne umetnosti. Še posebej zaslužni pa so:
- agencija KOKETA in FUTURA PROFANO, ki je omogočila tisk vabila ter plakatov
- agencija TAM-TAM d.o.o.,
Verovškova ulica 55b, 1000 Ljubjana, ki je pokrila več plakatnih mest po Sloveniji
- Zavod SCCA-Ljubljana in Damijan Kracina, ki so omogočili postavitev internetne strani www.premoderno.si
- penzion SLAMAR iz Blok, ki je poskrbel za odlično večerjo
- PIVOVARNA UNION, ki je podarila osvežilne napitke
- ter GRAFFONT SITOTISK, Dolgi Most 2, 1000 Ljubljana, ki je potiskal omejeno naklado majic z grbom Muzeja premoderne umetnosti, ki jih lahko kupite v muzejski trgovini.

Tekst v


MUZEJ PREMODERNE UMETNOSTI
Spodnji Hotič 19, Litija

Svečana otvoritev s premodernim progamom!
Openning of the Museum of Too modern Art!

Petek / Friday 21. Maj 2004 ob 20.00 uri.
Vljudno vabljeni! / Welcome!




DRAŽBA PREMODERNIH DEL
Uradni dražitelj: Goran Medjugorac

Petek 14. maj ob 21.00 v
Galeriji Alkatraz - Metelkova mesto.
Ne zamudite enkratne priložnosti,
obogatite si zbirko s premodenim delom.








www.premoderno.com